Najmanj znan del Kamniških Alp se prične nad završniškim umetnim jezerom in Žirovnico. Vseskozi oblikovan greben, na nekaterih delih oster in prepaden, potem pa spet mehak in poraščen z razmršenim drevjem. Po celi dolžini stoji za njim kulisa Karavank, zato ga iz gorenjske ravnine težje opazimo. Nit …
Najmanj znan del Kamniških Alp se prične nad završniškim umetnim jezerom in Žirovnico. Vseskozi oblikovan greben, na nekaterih delih oster in prepaden, potem pa spet mehak in poraščen z razmršenim drevjem. Po celi dolžini stoji za njim kulisa Karavank, zato ga iz gorenjske ravnine težje opazimo. Niti slutiti pa ne moremo, koliko lepot skriva v in na sebi. Borovci in smreke, bukve in breze. Pa mehke stezice, prepredene s starikavimi koreninami. Rože vseh barv, od snežno bele do temno rožnate… in kraljevski razgledi na obe strani, završniško in kašarsko. Greben smo prehodili skoraj v celoti, od cerkvice Sv. Lovrenca (Voranc je tudi prav) do cerkve Sv. Petra nad Begunjami.
Na greben Golovec smo se povzpeli iz vasi Zabreznica pri Žirovnici in nato nadaljevali po samem vrhu. Vzpetine in sedla na grebenu si kar slede: Mali vrh, Lipje, Gosak… Na sedlih smo lahko postali ob več lepo oskrbovanih znamenjih. Razlog za njihovo postavitev ni znan – morda naj bi obranili greben pred divjanjem strel, morda jih je postavil nekdo, ki mu samotno in skrivnostno brezpotje pomeni raj in zavetje. Razgled na obe strani grebena je bil izreden. Trenutno bode v oči močna zelena barva travnikov pod še delno zasneženimi Julijci in Karavankami.
Izlet poln zanimivosti, smeha in dobre volje!