Po programu predvidena turni smuk in zimski pohod sta 13. februarja odpadla, zato smo staknili glave in ponovno izbrali krajši, z osebnimi avtomobili dosegljiv pohod. Napovedano je bilo lepo vreme, epidemiološke razmere so se nekoliko izboljšale, zato smo se odločili, da članom, zlasti tistim iz Pol …
Po programu predvidena turni smuk in zimski pohod sta 13. februarja odpadla, zato smo staknili glave in ponovno izbrali krajši, z osebnimi avtomobili dosegljiv pohod. Napovedano je bilo lepo vreme, epidemiološke razmere so se nekoliko izboljšale, zato smo se odločili, da članom, zlasti tistim iz Poljanske doline, ponudimo obisk za njih manj poznane vzpetine, Štefanje gore nad Adergasom.
Zbrali smo se pred Mercatorjem in se zapeljali v Adergas, kjer sta nas pred cerkvijo Sv. Štefana že čakala vodnika. Bilo nas je 10, enajsti udeleženec pa je bila psička Sofy, ki je skupino hitro osvojila in ves čas pazila, da bi kdo ne izostal. V prijetnem vzdušju smo zakorakali v breg in se pri kapelici usmerili levo.
Seveda je vsak udeleženec pred tem pozvonil z zvončkom želja. Ob poti nas je pozdravljal teloh, tako, da je pot minila kot bi trenil. Pri cerkvici je sledilo: martinčkanje, požirek »takratkega«, malica, predvsem pa čudovit razgled. Brez »gasilske« seveda ne gre, pa brez kavice in čajčka tudi ne, zato je sledil postanek pri brunarici.
Za »posladek« je poskrbela Majda, ki je družbico presenetila s pehtranko in orehovimi potičkami, seveda vse delo njenih pridnih rok. Sledil je še spust do parkirišča in obljuba – se vidimo čez 14 dni.
