Po preverjanju razmer na Celovški koči(zapadlo naj bi 20 in več cm snega) in vremenski napovedi, ki je obetala oblačnost, morda celo meglo v gorah in močan veter, smo se turni smučarji odločili, da gremo pogledat in se že vnaprej pripravili na to, da po potrebi tudi prilagodimo turo.Tokrat smo …
Po preverjanju razmer na Celovški koči(zapadlo naj bi 20 in več cm snega) in vremenski napovedi, ki je obetala oblačnost, morda celo meglo v gorah in močan veter, smo se turni smučarji odločili, da gremo pogledat in se že vnaprej pripravili na to, da po potrebi tudi prilagodimo turo.
Tokrat smo bili nagrajeni s popolnim dnevom, ki je bil kot mozaik čudovitih vtisov in doživetij. Spremljalo nas je toplo sonce, ki je na pobočja in drevje pričaralo milijone bleščečih kristalov, sveža smučina in vijuge smučarjev so bile poleg živalskih stopinj edine sledi na pobočjih Kozjeka. Še celo veter še ni utegnil opraviti svojega dela. Zamudil se je bil na grebenih Stola, kjer je divje pometal sneg, nam pa je prizanesel in nam dobrohotno dopustil, da si odpočijemo na vrhu in odvijugamo po rahlem snegu, še preden se temeljito loti svojega dela in uredi goro po svoje.
Kar smejalo se nam je, ko smo se zadihani ustavili na Mačenski planini, da potolažimo želodce in se naužijemo čudovitih razgledov. Ogledovali smo si privlačne grape in severna pobočja Vrtače, Stola in Vajneža in sanjarili, kam gremo prihodnjič. Tu bo zima še nekaj časa vztrajala…
Da so temni oblaki zakrili nebo, smo opazili šele, ko je sonce ugasnilo svojo luč. Nenadoma se je ohladilo in odbrzeli smo v dolino, da nas ne ujame napovedana popoldanska ploha…