Nenavadno toplo vreme in pomanjkanje snega nas ni odvrnilo od namere, da na dogovorjeni datum izvedemo obnavljanje veščin izdelave vrvne ograje v snegu. Smučišče na Viševniku je začelo že zeleneti, žleb nad zgornjo postajo pa je imel komaj še kaj snega. Na Zlatih vodah smo zavili proti Kačjemu robu in glede na toploto in suhe trave bi ne bilo nič nenavadnega, če bi kakšno tudi srečali. Zadaj, za robom, v senci Viševnika smo vstopili v zimski ambient, a na pobočjih Malega Draškega vrha, kjer naj bi imeli usposabljanje, je bilo le nekaj jezikov snega. Ravno dovolj za pomladno dričanje gamsov, ki so nam pripravili kratko predstavo. V nekaj trenutkih so v elegantnih skokih prečili najstrmejša pobočja in se pognali po enem od snežnih jezikov navzdol proti Draškemu robu. Mi pa smo poiskali najlažji in najvarnejši zimski prehod na Srenjski preval, da se nam ni preveč udiralo pod težkimi nahrbtniki in da hkrati ne bi dobili kakšne pošiljke kamenja z Draškega vrha.
Po malici, ki smo jo delili s kavkami, smo se ovešeni z vso potrebno opremo napotili v pobočje. Drug za drugim smo se menjavali v izdelavi vrvne ograje, opazovali in popravljali drug drugega, se prilagajali terenu in situaciji. Zabili smo kar precej klinov, saj je v naši smeri manjkalo ruševja, še bolj pa snega. Tako smo opremili z vrvno ograjo ves zahtevnejši del strme grape in porabili vse štiri vrvi. Čudovit dan se je prevesil čez poldne, ko smo stopili na vrh Malega Draškega vrha. Ta dan je razen gamsov na avdienco sprejel le našo skupino.
Tudi na Viševniku ni bilo običajne gneče, morda zato, ker so bili v Planici smučarski poleti. Sestop, ki običajno ne vzame veliko časa, je bil za našo skupino dolga učna ura podiranja ograje, izbijanja klinov, zvijanja vrvi. Na sedlu smo kot običajno razstavili vso opremo in jo razdelili med seboj. Že skoraj pravilo je, da se kakšen kos tudi izgubi in spet je ta smola doletela našega inštruktorja Marjana.
Ker smo bili že ravno v pogonu, smo jo v dolino mahnili čez Viševnik in na sestopu ugotavljali, da pogled na pokljuško »morje« smrek ni več enak. Ogromne lise izsekanega gozda se kažejo na planoti… Usposabljanje smo zaključili na Bledu – z analizo in seveda s kremšnitami…